V tednu od 19. 9 do 23. 9 sem v okviru projekta Erasmus+ K1 obiskala vrtce na Norveškem. Z mano sta potovali še dve vzgojiteljici iz osnovne šole Žužemberk in socialna delavka iz osnovne šole Miren. Tema mobilnosti je bila bivanje zunaj in v gozdu. Obiskale smo pet zasebnih vrtcev v mreži Barnehagenett; tri v glavnem mestu Oslo in dva v Sarbsborgu.
V vrtcih smo opazovale vzgojne procese in jih primerjale z našimi. Opazile smo kar nekaj razlik z našim sistemom dela. V Norveških vrtcih je veliko več poudarka na igri, strukturiranih dejavnostih kot jih poznamo pri nas, je malo. Otroci v vrtcu spijo zunaj v vozičkih do -10 stopinj. Vsak dan imajo enake obroke hrane (kruh, sadje, ovseni kosmiči) in enkrat na teden topel obrok (ribe). Veliko se pogovarjajo o čustvih in o nasilju (fizično in spolno). Veliko časa preživijo zunaj na igrišču ali se odpravijo v bližnje parke in gozd, kjer otroci tekajo, plezajo po drevesih, skalah, se kotalijo po klancu. Otroci s posebnimi potrebami so vključeni v skupine, nudijo pa jim strokovno pomoč. V vrtcu so zaposleni vzgojitelji/vzgojiteljice ter asistenti/asistentke, dnevno pa prihajajo tudi socialne delavke, vzgojiteljice za posamezna področja in logopedi. Vse poteka zelo sproščeno, počasi, brez hitenja.
Njihov glavni cilj je, da so otroci radovedni, empatični, da znajo navezati stik z odraslimi ter da si najdejo prijatelja za igro. Prepričani so, da če otroci niso zunaj vsak dan (tudi v snegu, dežju, vetru), bodo zboleli. Glavni moto vrtec v mreži Barnehagenett je “En god start varer hele livet”, kar pomeni “dober začetek, traja celo življenje”.
Z gotovostjo lahko zaključim, da je bil to teden poln novih spoznanj, ki me je spodbudil k razmišljanju kako bi lahko njihov sistem dela vnesli v naše vrtce in tako nadgradili ter obogatili kakovost izvajanja programa predšolske vzgoje.
Viktoria Breskoč
