Priprava sladoleda
Ob zaključku vrtčevskega leta sem za otroke pripravila presenečenje – pripravili smo si svoj vanilijev sladoled s koščki čokolade. Maso smo vlili v aparat za izdelavo sladoleda in opazovali kako se redka tekočina spreminja v gosto. Sladoled smo za nekaj časa položili v zmrzovalnik, nato pa se z njim posladkali na igrišču. Na vroč dan smo se njim ohladili.
Merjenje z nestandardnimi enotami
Z otroki sem izvedla dejavnost s področja matematika. Tema dejavnosti je bila merjenje z nestandardnimi enotami. Po izvedenem jutranjem krogu sem pred otroke, na sredino kroga položila merilni trak in ravnila, ki so bila različnih dolžin in velikosti. Z otroki smo jih poimenovali in jih med seboj primerjali. Dva otroka, ki se razlikujeta po velikosti sem prosila, da vstaneta. Otroci so primerjali kateri izmed njiju ima daljše/krajše noge, stopalo, roke, dlani. Otroci so aktivno sodelovali – pri primerjavi so uporabljali izraze daljše/krajše in večje/manjše. Otrokom sem predstavila prvi delovni list. Za vsak predmet, ki so ga morali izmeriti sem merjenje demonstrirala, da so si otroci lažje predstavljali kaj in kako meriti. Nekateri otroci so se naloge lotili samostojno, drugi pa so potrebovali usmerjanje in pomoč. Naloga je bila otrokom zanimiva, saj prej še nikoli niso merili z deli telesa. Otroke sem med nalogo več krat vprašala koliko meri določena dolžina. Kateri otroci so končali prej so pomagali ostalim. Ko so otroci končali sem jih usmerila nazaj na preprogo, kjer sem j
ih vprašala kako bi lahko izmerili (na primer stopalo) če nebi imeli merilnega traka ali ravnila. Eden od predlogov je bil, da bi stopalo obrisali, izrezali in tako videli kako veliko stopalo imamo. Otrokom sem nato povedala, da bomo merili z vrvico. Z otroki smo poimenovali dele telesa, ki jih morajo izmeriti. Otroke sem razdelila z pare, da so si pri merjenju med seboj pomagali. Za zaključek smo se igrali igro Kraljica/kralj koliko korakov mi daš? Otrokom sem povedala pravila, ki so jih takoj razumeli. Ker smo igro hitro zaključili, smo jo nato nadaljevali zunaj v sadovnjaku.
Žabe
Z otroki sem izvedla dejavnost s področja umetnost – likovna. Cilj likovne zaposlitve je bil ilustriranje literarnega besedila (Oton Župančič: Žabe). Za uvod sem otrokom prebrala pesem Žabe iz zbirke Mehurčki. Skupaj smo pesem obnovili in razložili nekaj besed in besednih zvez, ki jih otroci niso razumeli. Vsak otrok je nato dobil fotografijo žabe. Fotografijo je dvignil, jo pokazal ostalim otrokom in povedal kakšne barve je žaba. Otroci so bili presenečeni nad vsemi barvami. Otrokom sem nato napovedala in demonstrirala glavno dejavnost. Za likovno področje sem izbrala slikanje, naša likovna tema in motiv pa so bile žabe. Za likovno tehniko sem izbrala mokre materiale (slikanje na mokro podlago). Otroci so z gobo zmočili papir na obeh straneh, nato pa so z barvnimi tuši slikali. Barve so se otrokom na papirju lepo razlivale. Za zaključek smo si ogledali vsa dela, ki so nastala. Eden od otrok pa je dejavnost zaključil z mislijo: »Nastale so prave umetnine.«
Spoznavanje narave v okolici vrtca
Z otroki sem izvedla dejavnost s področja narava. Tema dejavnosti je bila Spoznavanje narave v okolici vrtca. Z otroki smo se obuli in oblekli, ter se odpravili v sadovnjak, ki se nahaja na hribu za vrtcem. Zunaj smo najprej izvedli jutranji krog. Otroke sem opozorila na stožce, ki so označevali prostor v katerem se gibljemo. Za otroke sem pripravila tri različne naloge, ki so se skrivale v vrečah. Vreče sem obesila na drevesa v sadovnjaku. Eden od otrok je prinesel prvo vrečo iz katere smo izvlekli barvne kartone (rjavega, zelenega, belega, vijoličnega, modrega, sivega, rdečega). Naloga se je imenovala Najdi nekaj. Otroci so na označenem prostoru morali najti čim več različnih stvari, ki so določenih barv. Stvari so odlagali na barvne kartone. Na koncu smo ugotovili katerih barv v naravi je največ in katerih barv nismo našli. V drugi vreči se je skrivala ruta za nalogo Kaj je pod ruto? Pod ruto sem skrila sedem stvari, ki sem jih našla na območju kjer smo se gibali. Otroci so se postavili okrog rute. Ko so bili pripravljeni sem ruto dvignila za deset sekund. Naloga otrok je bila, da si zapomnijo čim več stvari. Po desetih sekundah sem z ruto spet stvari prekrila, otroci pa so začeli iskati stvari, ki so si jih zapomnili. Na koncu smo vse stvari poimenovali in ugotavljali kdo si jih je zapomnil in našel največ. V zadnji vreči so se skrivali opazovalni listi in flomastri. Na opazovalnem listu je bilo dvanajst fotografij (zelen list, storž, veje, trava, korenine, kamni, marjetice, živalska luknja, rjav list, vrana, sledi/odtisi živali, želod). Naloga otrok je bila, da opazujejo okolico in naravo ter z flomastri označijo stvari, ki jih vidijo. Opazovalni list sem plastificirala, otroci pa so uporabljali alkoholne flomastre. Tako lahko opazovalne liste obrišemo in jih uporabimo še na drugih območjih v okolici vrtca (na primer: v gozdu).
Od zrna do kruha
Z otroki sem izvedla dejavnost s področja družba. Tema dejavnosti je bila »od zrna do kruha«. Spoznavali smo poklic mlinarja in peka, ter se seznanili s postopkom kako iz zrnja dobimo kruh. Spoznali smo sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo kruha. Otroci so se sestavin dotaknili, si jih ogledali ter nekatere poskusili (sol in sladkor). Pripravili smo tudi kvas za vzhajanje. Otroci so spoznali zrnje – ajdo, koruzo in pšenico. Zrnje smo primerjali in poimenovali. Otrokom sem predstavila nove pripomočke – terilnico, pestilo, kapalko ter jim demonstrirala uporabo. Otroci so se najprej spremenili v mlinarje. S pomočjo terilnice in pestila so iz zrnja poskušali narediti moko. Vsaka skupina otrok je dobila drugačno vrsto zrnja. V prvi skupini so poskušali narediti moko iz ajde, v drugi skupini iz pšeničnega zdroba (pšenice) in v tretji skupini iz koruznega zdroba (koruze). Nato smo si nadeli kape in se spremenili v peke. Vsak otrok je dobil malo moke (spet vsaka skupina drugačno moko – ajdovo, koruzno in pšenično). S pomočjo kapalk so vodo prenašali iz kozarca na moko ter poskušali mesiti kruh. Kruhe smo nato položili na pladenj in jih med seboj primerjali (po barvi). Za zaključek smo se zbrali pri mizi na kateri sem imela pripravljene tri vrste kruha (ajdov, koruzni, pšenični). Otroci so kruh poskusili in povedali kateri jim je najboljši.
Prvi nastop
Z otroki sem izvedla dejavnost s področja jezik. Tema dejavnosti so bile rime. Po izvedenem jutranjem krogu sem otroke motivirala z vrečo, v kateri so bili predmeti. Otroci so najprej z roko segli v njo in poskušali ugotoviti kaj je v njej. Otroci so ugibali, da je v vreči noga, čokolada, boben, denarnica. Nato so otroci izvlekli vseh šest predmetov, katere smo poimenovali dvakrat, prvič ko smo predmet izvlekli in drugič, ko so že vsi predmeti bili položeni na preprogo. Sledilo je vprašanje, kako bi predmete na preprogi lahko sparili dva po dva, tako da bi vsak imel par. Otroci so ugibali, da bi par lahko bila predmeta balon in žarnica, saj sta enake oblike. Otroke sem usmerila in jim povedala, da bomo pare iskali glede na zvočno ujemanje, torej se besedi morata rimati. Otroci so nato hitro ugotovili pare predmetov, ki se med seboj rimajo. Rime smo večkrat na glas ponovili, da so otroci slišali ujemanje besed. Sledila je igra rim, kjer sem otrokom govorila pare besed. Če sta se besedi rimali, so otroci počepnili. Hitro so slišali katere besede se med seboj zvočno ujemajo oziroma rimajo. Pred izvedbo glavnih dejavnosti sem otroke peljala od mize do mize in jim predstavila vsako igro posebej. Otroci so nato sami poiskali svoj stol (s svojim znakom) in se tako razporedili za tri mize. Stole sem že pred samo izvedbo dejavnosti razporedila po zmožnostih in starosti otrok, tako, da je v vsaki skupini bil vsaj en otrok, ki izstopa na področju jezik. Igre so imele jasna pravila in so bila prirejena že po igrah, ki jih poznajo, zato otroci s samimi pravili niso imeli težav. Za otroke sem pripravila 3 igre – spomin, tombola in se rima – se ne rima. Pri menjavi iger smo vzgojiteljice menjale le igre, otroci pa so ostali na svojih mestih. V nekaterih skupinah so otroci potrebovali več pomoči, zato so tudi igre trajale različno dolgo. Otroci so nato dobili še delovni list Moje rime. Na delovnem listu so bile tri fotografije, otroci pa so morali v prazne okvire narisati nekaj kar se rima. Ko so vsi končali, sem otroke še enkrat povabila na preprogo, kjer smo se usedli v krog. Otrokom sem povedala rimo na svoje ime, nato pa jih spodbudila, da najdejo še rime na njihovo ime. Nekateri otroci so poiskali nesmiselne rime, veliko izmed njih pa je našlo rime, ki so bile smiselne.
Predstavitev: V Vrtcu pri osnovni šoli Puconci sem v obdobju od 1. 2. 2021 do 31. 7. 2021 vključena v projekt usposabljanja “pomočnik vzgojitelja začetnik” na podlagi javnega razpisa “Prva zaposlitev: pomočnik vzgojitelja”. Za opravljanje pripravništva sem bila dodeljena v enoto Mačkovci, v skupino starejših otrok, starih od 4 do 6 let, katero vodi vzgojni tim Valentina Murgelj in Albina Špilak. V vrtcu se vsakodnevno vključujem v dnevno rutino (prihod in odhod otrok, prehranjevanje, usmerjena dejavnost, igra otrok, bivanje na prostem, počitek, nega otrok, urejanje in pospravljanje prostora). Prve dni pripravništva sem spoznavala otroke, dinamiko v skupini in delovni proces, kar mi bo dobro koristilo v nadaljnjem usposabljanju za samostojno delo. Otrokom v skupini sem se v prvih dneh najbolj približala preko igre. Hitro sem opazila, da se otroci radi igrajo v kotičku kuhinja, fantje v skupini pa najraje posegajo po kockah. Delo z otroki opravljam vestno, z veseljem in odgovornostjo.
