PORAJAJOČA SE PISMENOST
V slovarju slovenskega knjižnega jezika je pismenost definirana kot znanje branja in pisanja. Področja pri Porajajoči se pismenosti so govor, poslušanje, branje, pisanje.
POSLUŠANJE: odraslega, samega sebe, druge otroke, različne zvrsti, posluša z razumevanjem;
GOVORJENJE: zna ubesediti svoje misli in mnenje, smiselno govorjenje (metajezikovne zmožnosti: otrok razmišlja, ugotavlja, predvideva, otrok postavlja vprašanja, otrok samostojno pripoveduje – pripovedovanje pravljice v vrtcu);
BRANJE: razume prebrano, ob slikah, ilustracijah bere, branje piktogramov ( prometni znaki s slikovnim sporočilom, oznake v javnih prostorih, znake na napravah in strojih: vklop, izklop, glasnost, start);
PISANJE: prepisuje, piše svoje ime, piše kar tako (otrok čečka in pravi, da piše), povezuje glas – črka, riše piktograme. Z različnimi dejavnostmi pri jeziku (poslušanje,branje, pripovedovanje in Publikacija Vrtca pri OŠ Puconci 16 2015/2016 pisanje) ter s premišljenim povezovanjem drugih področij spodbujamo otrokov govor, ga podpiramo, usmerjamo in omogočamo nenehno učenje. Dejavnosti niso strogo ločene, pač pa potekajo povezano in se med seboj domiselno prepletajo (zaznavanje in prepoznavanje tiska, spoznavanje s črkami, pogovorno branje: poslušanje zgodb, ki jih berejo odrasli in se pogovarja o slišanem, razumevanje vloge tiska: otrok čečka in se pretvarja da piše, pozna smer pisanja in branja, razume da je tekst sestavljen iz besed, besede iz črk, ve da s tiskom pridobivamo nove informacije, razumevanje navodil, glasovno zavedanje: prepoznava zloge, posamezne glasove v besedi, prvi, zadnji glas, računalniško opismenjevanje, spontano pisanje).
Velik pomen družinskega okolja pri vzgoji bralcev (Marija Grginič): branje otroku je najboljša osnova za pismenost, pogovor ob knjigah, napisi v okolju, glasno branje v družinah bi naj potekalo od rojstva do 8. leta, ko otrok že samostojno bere (ti malčki prej spregovorijo prvo besedo, imajo obsežnejši besednjak, oblikujejo bolj zapletene izjave, se naučijo prej brati). Porajajoča pismenost pomeni razvoj otrokove zmožnosti rabe napisane oblike jezika, ki se začne razvijati že v obdobju dojenčka/malčka (socialne interakcije, skupna vezana pozornost, simbolno sporazumevanje, pogovarjanje) in se nepretrgano nadaljuje v obdobju zgodnjega otroštva. Sledi značilno obdobje za učenje branja in pisanja (okoli 6. leta otr. starosti). (M. Hohmann in Weikart,1995 v Marjanovič Umek, L.,2012).
V vrtcu bomo zagotavljali vsem otrokom spodbudne predbralne in predpisalne dejavnosti v skladu z njihovimi razvojnimi značilnostmi ob upoštevanju individualnih potreb, interesov in okolja, iz katerega izhajajo. Poudarek je na igrivem spoznavanju jezika, razvoju govora in interesa za branje ter razvoju pozitivnega odnosa do branja.
Otroke bomo navajali na uporabo knjižnega in neknjižnega gradiva ter različnih medijev.
Osveščale bomo starše o pomenu razvoja otrokove pismenosti s poudarkom na družinskem branju. Pri porajajoči se pismenosti ima igra v predšolskem obdobju osrednjo dejavnost. Skozi simbolno igro otroci razvijajo vedenje o pismenosti, odkrivajo njen pomen, njeno rabo pa povezujejo z vsakodnevnimi dogodki v realnih okoliščinah (pretvarjanje, da uporabljajo nakupovalni seznam v trgovini, uporaba denarja v trgovini, pisanje recepta pri zdravniku…). Simbolna igra je dejavnost, kjer si otroci razvijajo komunikacijske zmožnosti, mišljenje, ustvarjalnost, spretnost reševanja problemov in ne razmišljajo o tem, da je to za njih učenje. In kot pravi dr. Marjanovičeva »Simbolna igra je dejavnost, v kateri otroci vzpostavljajo socialne vrstniške interakcije in interakcije z odraslo osebo, ter hkrati dejavnost, v kateri otroci z rabo simbolov “izvajajo” miselne in govorne pretvorbe. Otrok pa mora biti tudi aktivni udeleženec v komunikacijskem procesu. Zato mu bomo odrasli dali možnost, da sam začne pripoved, pogovor, postavlja vprašanja.
